Ptuj | Zakladnica tisočletij

SlovenščinaDeutsch (DE-CH-AT)English (United Kingdom)

Orfejev spomenik

ORFEJEV SPOMENIKOrfejev spomenik

Na Slovenskem trgu stoji pred Mestnim stolpom skoraj 5 metrov (4,94 x 1,82 x 0,39 m) visok spomenik, največji, kar jih je bilo odkritih v rimski provinci Zgornji Panoniji. Spomenik, po vsej verjetnosti postavljen na mestu odkritja, je že od 16. stoletja dalje zbujal zanimanje in tako sčasoma postal simbol mesta ob Dravi. Po izklesanih mitoloških upodobitvah na njem se je zanj uveljavilo ime Orfejev spomenik. Nagrobnik, izklesan iz pohorskega marmorja, je bil v 2. stoletju postavljen mestnemu županu Marku Valeriju Veru, kot se da razbrati iz sedaj že hudo zabrisanega napisa. Na spomeniku so izklesani prizori, ki ponazarjajo upanje na novo življenje. Na vrhu sta v vogalih zleknjena leva z ovnovima glavama v šapah. Med njima je upodobljen Serapis, egipčansko-grški bog, ki simbolizira upanje na ponovno rojstvo. Pod levjim površjem je relief v timpanonu z upodobljeno Seleno, boginjo Lune, ki se vsako noč sklanja nad svojim mrtvim ljubimcem Endimionom in ga poskuša s poljubi svojih žarkov obuditi iz večnega sna. V zaklinkih ob timpanonu sta upodobljena gola krilata genija.

Med zatrepom in napisnim poljem je izklesan osrednji relief. V njem je upodobljen prizor z Orfejem, ki v žalosti za izgubljeno Evridiko igra na liro. S svojim igranjem gane celo živali, ki so se zbrale okrog njega v votlini, in celo bogove podzemlja, ki so mu ljubljeno vrnili. Ta prizor, ki je sedaj že zelo zabrisan, je bil vklesan na spodnjem reliefnem polju nagrobnika. V srednjem veku je spomenik služil kot sramotilni kamen - pranger. Na spodnji del spomenika so pritrdili dve železni priponi za vklepanje zločincev in z njima zelo poškodovali napis.

 
 

Šport & rekreacija

Za popotnike