Ptuj | Zakladnica tisočletij

SlovenščinaDeutsch (DE-CH-AT)English (United Kingdom)

Grad Hrastovec

GRAD HRASTOVEC

Grad Hrastovec je eden najmogočnejših gradov na Slovenskem, ne samo po dominantni legi, temveč tudi po kvalitetnem oblikovanju. Predstavlja ga ogromen kompleks, ki ga na jugu tvori starejši del s tremi renesančno oblikovanimi dvonadstropnimi trakti in tremi stolpi, ki skupaj s severnimi trakti kasnejšega datuma z različno razgibanimi strehami in postavitvami zapira notranje dvorišče.

Do današnjih dimenzij je zrasel šele postopoma. Njegov tloris daje slutiti nekdanjo nepravilno, starejšo, srednjeveško zasnovo. Prvič se omenja leta 1265. Obsegal je dva stolpa povezana z obzidjem. Že leta 1338 so ob manjšem dvoru postavili kapelo posvečeno sv. Ožbaltu. Vse od leta 1481 so imeli grad v posesti grofje Herbersteini , ki so ga razen v letih 1802-1902 imeli v lasti vse do druge svetovne vojne. Grad obsega starejše renesančno jedro na jugu in novejši baročni del na severu. Starejši južni del (okoli leta 1600) je na vogalih utrjen s tremi okroglimi stolpi, medtem ko je njegov severni del predvsem rezultat baročnih prezidav in dozidav ter je nastal med letoma 1655-1666 po načrtih arhitekta Domenica Della Tore.

Severni, reprezentančni del gradu s kapelo sv. Križa ima nad vhodnim portalom letnico 1668. Tu je bogato oblikovano slavnostno stopnišče in razkošno oblikovana baročna dvorana. V slavnostni dvorani so podobe z mitološkimi in žanrskimi prizori ter motivi klasicističnih krajin na steni. Potrebno je omeniti še izredno kvalitetne baročne štukature iz prve polovice 18. stol., ki so v slavnostni dvorani, na stropu nekdanjega grajskega hodnika, v grajski kapeli in na stopnišču.

Legenda o gradu Hrastovec

V 16. stol. se je mladi hrastovški grof Friderik Herberstein zaljubil v lepo Agato z gradiča Štralek. Njuni ljubezni je nasprotovala Friderikova mati, zato sta se poročila naskrivaj, v Stiperjevi kapeli (danes podružnična cerkev sv. Marije v Radehovi). Friderikova mati je Agato obdolžila čarovništva. V času, ko je bil grof Friderik na vojni, jo je z mučenjem prisilila, da je vrgla komaj rojenega otroka v gorečo peč. Nato jo je ovadila sodniku, ki jo je obsodil na smrt. Zahtevala je, da Agato obglavijo. Ko se je Friderik vrnil iz bojev, je seveda ni več našel. Iz žalosti ji je na nesrečnem kraju postavi črn križ, simbol nesrečne ljubezni.
Zgodba je opisana v knjigi Črni križ pri Hrastovcu, avtor je Ožbalt Ilaunig.

Grad ni odprt za obiskovalce.

 
 

Šport & rekreacija

Za popotnike